· 

Predstavitev knjige Ideološki konstrukti o cepljenju umaknjena zaradi anonimnih "opozoril stroke"

 

dr. Mateja Černič

 

Kot ste morda zasledili, bi morala 17. 4. 2018 v okviru 12. Goriških dnevov knjige potekati tudi predstavitev moje knjige Ideološki konstrukti o cepljenju. Goriška knjižnica Franceta Bevka pa je samo nekaj ur pred predvideno predstavitvijo dogodek nenadoma umaknila iz svojega programa. Ob tem je na svoji FB strani objavila zelo zanimivo razlago: "Goriška knjižnica je bila s strani strokovne javnosti opozorjena na problem kakovosti dela z znanstvenega vidika. Glede na to, da strokovnosti nismo preverjali, smo se odločili, da dogodek umaknemo iz programa 12. GDK"

 

 

 

Ob takšnem ravnanju in izjavi se odpre kup vprašanj. Spodnja vprašanja sem zastavila tudi Goriški knjižnici:

1. Kdo je ta "strokovna javnost"? Ima ta "strokovna javnost" kakšna imena, torej konkretne osebe z imeni in priimki, ali govorimo o neki brezimni entiteti?

 

2. Kakšna je bila točna vsebina "opozoril" te "strokovne javnosti"? Kdo (imena in priimki) jih je "opozoril" in kaj je v svojem "opozorilu" navedel? Ter kako so bila ta "opozorila" posredovana? V obliki uradnega dopisa, po e-mailu, preko telefona?

 

3. Kako točno bi knjižnica "preverjala strokovnost dela"? In od kje jim sploh ideja, da je "preverjanje strokovnosti" nekega dela v njihovi domeni? Ali pa morda "preverijo strokovnost" vsake knjige, ki jo predstavijo? Ali tudi "preverijo strokovnost" posamezne knjige, preden jo uvrstijo v svojo knjižnično zbirko? Če da, na kakšen način, kdo in po katerih kriterijih?

 

Na ta vprašanja do danes nisem dobila nobenega odgovora, zgolj nekaj izmikanja in "nerazumevanja vprašanj". Pričakovana in zelo tipična taktika, ki se je javne institucije rade poslužujejo in s katero sem imela že večkrat opravka. Ravnanje Goriške knjižnice je bilo vsekakor sramotno in nevredno takšne ustanove, toda, če smo čisto pošteni, je knjižnica v tej zgodbi žrtev, ne krivec.

 

Ta dogodek, ta avtomatičnost in paničnost njihove reakcije prekrasno ilustrira, kakšna je dejanska družbena klima. Kako brutalna in vseprežemajoča je cenzura na področju cepljenja, kako se skuša na vse načine udušiti in onemogočiti vsakršen do cepiv in cepilnih politik kritičen diskurz. Kako zelo samoumevno je, da je vsakršen dvom v brezmadežnost cepiv in cepilnih politik herezija, s katero je treba ustrezno obračunati. Kako velika je ne samo politično-ekonomska, ampak tudi simbolna moč pro-cepilne strani. Avtonomna javna ustanova, ki leta 2018 nemudoma poklekne pred... čim točno, pravzaprav? Grozečim telefonskim klicem oz. e-mailom?

 

Tovrstna cenzura in pritiski običajno potekajo precej bolj tiho in prikrito in jih je težko dokazati. Tu pa imamo res čudovit primerček precej obupanega poskusa obvladovanja javnega mnenja in ohranjanja iluzije o brezmadežnosti cepiv.

 

Ta iluzija o brezmadežnosti cepiv mora biti strašansko krhka in moja knjiga očitno strašansko nevarna, če "stroka" čuti potrebo po takšnem vmešavanju iz ozadja, se vam ne zdi?

 

 

p.s.: če koga zanima, kaj o mojem delu meni dr. Srećko Sladoljev, vodja Oddelka za raziskovanje na Imunološkem zavodu v Zagrebu, si lahko njegovo mnenje prebere na tej povezavi.